V mladinski reviji Pil Plus svetuje po zdravi pameti in po izkušnjah O ljubezenskih težavah in težavah z mozolji, a tudi nasilju in zlorabah. Nazadnje jo je pretreslo pismo štirinajstletnice, ki za tisoč tolarjev ob petkih zvečer pred prijatelji pleše striptiz. Teta Justi ji je poskušala pomagati po svojih najboljših močeh. A kaj naj svetovalka iz rubrike za zaupne besede v reviji Pil plus napiše dekletu, ki ji je slačenje sicer všeč, a se ga obenem sramuje? Rada bi prenehala, pa ji fant grozi, da jo bo zapustil. Boji se, da bo mama izvedela, kaj počenja, saj bi jo kaznovala, toda denar ji pride prav. Teta Justi je med najbolj priljubljenimi svetovalkami v revijah za otroke in mladostnike. Njene spodbudne, razumevajoče in včasih neposredne besede v Kotičku tete Justi prebirajo predvsem dekleta in fantje, stari od dvanajst do petnajst let. Teta Justi pravi, da je pri svetovanju, naj bo še tako sproščeno, kakor je njeno, saj ne poskuša soliti pameti, vsaj ena težava. Ko dobi pismo, ne more vedeti, ali je res vse tako, kakor piše v njem. Prav zato ne more odločno reči, kaj naj otrok naredi. Kaj reči štirinajstletni striptizeti? Lahko napiše, naj neha, a ve, da je to zelo težko storiti, ko si »noter«. Še tega ne ve, ali je pismo resnično. Zato vsakega jemlje, kakor da je. Če se ji porodi dvom, ga zatre. Nima možnosti za preverjanje in lahko bi se zgodilo, da bi komu storila krivico. Srčki, kamenčki in školjke. Pisma, ki jih dobiva, so dolga največ pol strani. Nekaj jih pride po elektronski pošti, toda večino prinese poštar. Ta so ji bolj všeč. Pismo je osebna oblika komuniciranja. Pisana so na roko, okrašena s srčki in risbicami. Občasno so v njih kamenčki z morja ali drobne školjkice. »Ko pridejo do mene, so ponavadi že precej ‘razsute’,« se dobrodušno nasmehne teta Justi. »Toda vse shranim v posebno škatlico.« Vsak mesec dobi okoli šestdeset pisem, a na dveh straneh revije je prostora največ za tri. Tista, ne katera ne more odgovoriti, shrani. Tudi zanje ima doma prostor, posebno skrinjo, iz katere jih občasno vzame in znova prebere. Rada bi odgovorila vsakomur, saj je bilo pismo napisano zato, da se sliši otrokov glas in da dobi odgovor. Vprašanja so si pogosto podobna. Poskuša izbrati najbolj pereče probleme (čeprav se zaveda, da so vsi taki), probleme, ki jih še ni obravnavala, ali pismo otroka iz revnejše družine.
